2012/2013
NK Maribor, Slovenija
In končno je koenc sezone, Pomurska liga je propadla, mi nismo zasedli zadnji dve mesti tako, da bomo igrali v 1.MNZ Lendava ligi naslednjo sezono. Torej brez skrbi. Pitnik, zaljuček ali kako drugače je že tudi končan v klubu, tako da se lahko posvetim le poletju in počitnu pred novo sezono, ter zabavam.
Prišla je sobota, dan ko naj bi v goricah imeli pitnik oziroma zabavo z prijatelji. Ko sem se zjutraj vstal seveda najprej pregledam vse novice in kot streal z jasnega zagledam, da Milanič ni več trener Maribora. Najprej sem nekoliko šokiran potem pa si mislim kaj češ, drugi mu dajo večjo plačo in večje izive. Bliža se popoldan in odpravim se v gorice, da prirpavim vse potrebno, saj sem jaz gostitelj in rabim prirpaviti stvari za žar in podobno. In končno je ura 17:00 počasi prihajajo ljudje k meni, jaz počasi pečem čvepa, pleskavice, perutniče, piščančjo prsovini in še vsega po malem. Seveda je potrebno zalivat in gasit vročino z hladnim špricerom, saj smo v goricah. Seveda najprej nisem pretiraval saj je bilo potrebno narest podlago za nadaljno zabavo, zato sem se najrepj najedel kot vsi nato pa se je začela zabava. Ker nas je blo kar nekaj nogometnih navdušencev smo se pomerili tudi v nogoemtu, namiznem nogometu in debatirali o vsem mogočem. Seveda je vince teklo kot v potokih. Jaz nisem imel skrbi kako bom šel domov, saj sem se odločil da bom prespal kar v goricah, če bom sploh kaj spal ponoči. In ko smo bili že kar fejst pod vplivom alkohola, smo si seveda upali vse. Tako smo začeli igrati igro "Resnica ali kazen (iziv)". In čez nekaj časa se flaša ustavi na meni, pokrov gleda k meni. Mislim si, kaj zdaj, naj si izberem resnico, kaj če me kdo kaj takega vpraša, ali raje iziv? Nekako nisem bil več pri sebi in se odločim za iziv. Seveda je ta iziv bil od vseh, saj si v stanju kakršnem smo bili nihče nebi uspel sam izmislit nek iziv ali vprašanje. In ker smo se cel večer pogovarjali o nogometu, seveda tudi o Milaničevem odhodu, so se prijatelji odločili, da oziroma zajebavali, če upam napisati na mail Zahoviču, da bi bil trener Maribora, ter ga izivat, da to delo ni nič, saj so tako ali tako najbolši igralci in lahko je trener tudi kak, ki nima pojma. Seveda v alkoholiziranem stanju si upaš vse. Vzamem iz žepa svoj Samsung in se priajvim na gmail, seveda sem kar nekajrkat poskušal napisati geslo, na koncu mi je le uspelo. Priajtelj mi je že našel mail od Zahoviča oziroma Maribora, vse ostalo pa je bilo na meni, iziv pač rabim narediti. No pa začnem pisati......
S spoštovanjem,
gospod Zlatko Zahovič, danes sem prebral, da Milanič odhaja. To je šok vendar, kaj bo v Mariboru, osvojil je vse v Sloveniji in še v tujini ga bodo bolj plačali, saj ga razumem. In Zahovič, sedaj boš pripeljal Katanca? Pravi dvojec, mislim, da bi mogoče kak teden še zdržala. Veste gospod, nimam licence, vendar igram nogomet za razliko od Mourinha, vendar se vam vseeno ponujam, tak Maribor vodiš z lahkoto, saj imaš praktično v Sloveniji najboljše igralce. Pa še mnogo cenejša variajnta sem kot Katanec. Lahko pa Katanec, le sedi na klopi kot uraden trener, jaz pa bom trener. Ni zamisel dobra? Ah toti naš Maribor, Zahovič greva stavit da zdržim več kot mesec dni na trenerskem stolčku ter da pripeljem MB v Evropo? Mislim, da ne upaš. Škoda saj si ja lep in dober fant.
Lep večer še naprej.... Aja še številko vam dam, če me pokličete 040 *** ***
Seveda je ob tem ko sem jim to prebral z zelo velikimi težavami nastalo navdušenje. Vsi so mi govorili, da so mislili da nebom poslal. Nato pa se je noč še vlekla ob vinu, prijatelji so odhajali, jaz pa sem ostal sam in tako sem zjutraj ob 3 tudi zaspal sam v goricah. Komaj se vležem in zatisnem oči že igra neka muzika... "Jedne noci i avanture, svake noci neke nove cure. Dok moja prava negdje sama, pava, meni se zabavlja...." Odprem oči z veliko težavo in si mislim kdo od sosedov ima volj sedaj ob 3 ponoči poslušat tako galsno muziko. Nato zaprem oči in dalje spim, vmes poslšam pesem do konca. Nato ko je konec, spet čez minuto slišim isto pesem. Vstanem se odprem oči in vidim, da je to moj telefon, pogledam na uro in vidim da ni 3 ponoči temveč je že 7 zjutraj, tiste 4 ure spanca so se zdele kot 4 sekunde. Gledam telefon, ne poznam številke, kdo za vraga me zdaj rabi ob 7 zjutraj. In ko skoraj že odzvoni se javim, v pričakovanju da me kliče kak prijatelj, kig a zanima zame....
Jaz: Ooo bok majstore...
Klicatelj: Lep pozdrav, ste vi David Antolin?
Jaz: Seveda, da sem jaz kdo bi pa naj bil?
Klicatelj: Lepo, torej kličem vas iz Maribora, danes smo si prebrali vašo provokativno naravnano ponudbo za delo v našem klubu....
Jaz: (ga na hitro prekinem) Čakaj, čakaj, kako provokativno? Kaki klub? Kdo ste vi?
Klicatelj: No da se predstavim, sem Zlatko Zahovič, športi direktor NK Maribor. Včeraj zvečer oziroma danes ponoči ste nam na mail poslali vašo provokativno ponudbo za delo, katero ste podkrepili z stavo. In ker verjamem, da to kar mislite vi ni možno sem se odločil, da vašo stavo sprejmem....
Jaz: (nekaj trenutkov brez besed)... Vi mene zajebavate?
Klicatelj: Mislim, da vas nihče ne zajebava, vi ste včeraj oziroma kar danes nas zajebavali....
Jaz: Glejte jaz sem z prijatleji preživel noč v goricah tako, da trenutno po nekaj urnem spancu nimam pojma o čem govorite, če hočete bom tudi vsem sčistil kopačke če je to ta stava in delo, jo sprejmem.
Klicatelj: Ne, ne. Glejte nisva se dobro razumela, vi ste ob 00:07 poslali elektronsko pošto v naš klub, da bi radi postali trener NK Maribora, in na konco ponudili stavo, če vas upam postaviti na ta položaj. Odločil sem se, da sprejmem stavo. Zato vas tudi kličem, ker bi rad, da se dogovoriva za sestanek.
Jaz: Pa gdo vam, je plačal da me ob 7 zjutraj budite in zajebavate?
Klicatelj: Glejte nihče, lahko vas pokličem nazaj, ko se boste zavedali kaj se dogaja.
Jaz: (pa se igrajmo si mislim, ziher me gdo zajebava) Ok ok ni potrebe. Torej, gdaj naj pridem v Maribor in kam?
Klicatelj: Lahko že danes, v Ljudski vrt na stadion. Recimo, da se dobiva ob 17:00.
Jaz: Ok hvala, se vidimo,
Klicatelj: Zmenjeno, nasvidenje. Ko boste tu, pred stadionom pokličite to številko.
Uf to pa je bila sedaj šala, si mislim. Pa če me že zajebava bom se še jaz in se odločim da bom res šel v Maribor. Po naporni noči grem na izlet v štajersko prestolnico. Vležem se in zaspim dalje.
No pa gremo, tukaj naj bi se dobili
Ko se vstanem, se odpravim domou. Doma se najem in oblečem ter sedem v avto in se peljem v Maribor, seveda nisem šel sam, z sabo sem vzel sestro. Greva pač gledat stadion. Po uri vožnje, kjer se je pelo zabavalo v avtu prideva v Maribor. Ko končno prispeva do stadiona, parkirava avto in greva okrog stadiona, ogledava si če je kaj novega. Nato pred vhodovm v pod tribune oziroma prostore zagledam Zahoviča, in še nekaj ljudi, vsi lepo oblečeni z kravato na kateri je grb NK Maribora. Seveda, nisem upal tam mimo. Zato si vsedem na klopci ob stadionu vzamem telefon in pokličem na tisto številko. Seveda je bil moj pogled usmerjen proti tistim velikim ljudem iz NK Maribora. Zvoni... zagledam, da Zahovič vzame telefon iz žepa ter se javi. Tudi na mojem telefonu istočasno zaslišim.... "Zdravo, a ste že tukaj?" Pogledam sestro, ona mene... strmim začudeno v njo ter z tresočim galsom odgovorim "Pozdravljeni, ja na klopci pred vhodom sedim z sestro." Nato spet pogledam proti tistim, Zahovič odloži telefon in se začne približevati nama. Vstanem, pride Zahovič do mene mi da roko ter se predstavi, kot da ga nebi poznal. Nato mi poveda, da naj grem z njim v prostore kluba. Seveda, grem, mislim si no pa bom nekaj zaslužil če bom čistil kopačke. Prideva v sobo, nato pa Zahovič začne....
Zahovič: No pa si le prišel. Tvoja ponudba, oziroma tisti mail, ki si ga lahko tu prebereš (pred mene mi da list, sprintan z gmaila) sem vzel resno ter tudi sprejel to stavo.
Jaz: (berem, berem, čedalje bolj postajam rdeč od sramu, nato z tresočim galsom le odgovorim) Torej vi želite, da bom trener NK Maribora ta mesec dni?
Zahovič: Da natanko tako, jaz sem sprejel vašo stavo, sedaj je na vas da podpišete pogodbo, ki jo imate pred sabo.
Jaz: (vse mogoče misli se mi rojevajo po galvi, nato pa si zamislim, take priložnosti nebo pa če bom le en dan tu ali eno uro, moram podpisat) Tako, kje se rabim podpisat?
Zahovič: Tukaj....
Jaz: No pa sem se podpisal, torej sem sedaj uradno trener NK Maribora?
Zahovič: Da tako je. (vstane in mi da majco z grbom Maribora) Prosim, da v tej majci zapustiš klubske prostore, saj si sedaj trener.
Odidem ven, kjer me pričaka sestra, ki se na veliko smeji iz mene, misleč da bom čistik kopačke. Odpravim se malo stran ter ji po tiho zašepetam, a veš kdo sem jaz? Na kar mi ona odgovori, ja čistilec kopačk.... Začnem se na veliko smejati in ji rečem, ne, ne, naslendji mesec bom trener Maribora. Seveda mi ne verjame, nato pa stopi Zahovič do mene in me pozdravi z gospod trener. Seveda je tudi sestrin pogled takrat iz smejočega prešel v začudenega, šepnem ji potiho ti povem po poti domou. Z Zahovičem se zmenim vse, tudi to da mi bo našel stanovanje, ko bom opravljal delo, ter tudi da bo našel trenrja, ki bo sedel na klopi, ker nimam licence. Na poti proti domu sestri povem celotno zgodbo. Predlaga mi, da rabim spet organizirat zabavo, saj so me prijatleji napeljali v nekaj kar se je izkazalo za fantastično. Povem ji, da jim bom priskrbel karte za ogled tekme, prav tako tudi njej.
No in tako se je začela moja avantura na klopi Maribora....
Polno ime : Nogometni Klub Maribor
Vzdevek: Vijoličasti, Vijolice, Štajerski ponos
Ustanovljen: 12 December 1960
Stadion: Ljudski vrt (kapaciteta: 12,994)
Predsednik: Drago Cotar
Najprej sem pogledal ekipo ter se odločil da pretiranih sprememb nebo. Sam sem bil mnenja, da rabimo branilca zato sem tudi tako kadroval.
Ekipa na katero bom računal v tej sezoni je sledeča, vmes bom tudi preizkusil in dal priložnost kakemu mladincu, ki igrajo v mladinski ligi. Sem mnenja, da imamo najbolj kvalitetno ekipo v Sloveniji in ne potrebujemo kakšno okrepitev, razen Levačiča.
No mesec je okoli, odigrali smo turnir na domačih tleh "Vijolična bajta", ki se ga je udeležila Lendavska Nafta, Red Bull Salzburg in Borussija Dortmun 2. Nekoliko presenetljivo, vendar zame pričakovano smo osvojili ta turnir. Čeprav je bil pokalni je zame štel veliko, dokazal sem, da sem lahko trener. Na naslednjih dveh tekmah smo povozili avstrijske nižje ligaše. Na kar je sledila resna tekma Super Pokal z Celjem, pričakoval sem, da bo prišel Zahovič in on sestavil ekipo za tako pomembno tekmo. Vendar ga ni bilo. To me je presnetili, tako da se je držal dogovora in mi pustil proste roke mesec dni. Nato pa se je začelo, prvnestvo, tekma proti Domžalom. Bilo je veliko nervoze, samo čakal sem, da pride kdo in me nažene, saj bom tu le še nekaj dni in sedaj sta dve tekmi, ki sta pomembn za Maribor. Začetek prvenstva in domača tekma v Bodučnostjo v kvalifikacijah za Ligo prvakov. Ne, Zahoviča ne bilo, no saj je bil vendar kot športni direktor, ne kot negdo, ki bi mi ukazoval. Nihče me ni jemal resno. Po tekmi z Domžalami so Viole skandirale moj priimek. Zahovič je prišel do mene in mi čestita. Rekel mi je : "Fant, to je bilo majstersko." Po tekmi z Črnogorsko Bodučnostjo pa je dobesedno počilo. Zahovič je prišel pred tekmo v slačilnico, se mi zahvalil ter povedal o našem dogovoru ter da je to zadnja tekma. Ko je zapustil slačilnico, je ta obstala v tišini, očitno me je ekipa sprejela. Nato je Tavares vstal in rekel: Gremo na igrišče, veste kaj je naša naloga, povozili jih bomo. Za nas, za Viole, za trenerja! Takrat so mi vse kocine šle po konci, občutek, ki ga je težko opisati. Z solzami v očeh sem zapustil slačilnico, fante so odšli na ogrevanje, nevem kaj so se zmenili pred samo tekmo, saj sam nisem mogel nazaj v slačilnico.
Besede Tavaresa so se uresnicile, Bodučnost smo povozili. Veselil sem se, vendar žaloval. Vedel sem, da je konec. Tedaj pa so nekje v 85 minuti tekme Viole vstale ter izobesile napis "Zlatko, stavi z nami, tokrat za celo sezono!", ob tem so glasno navijali za Maribor, čez nekaj minut pa so izobesili nov transparent "Imamo trenerja, njega, zakaj bi iskali neko kopijo?". Tedaj so tudi gledalci preponzali kaj hočejo povedat Viole in cel stadion je zaploskal. Nekaj najlepšega kaj se lahko zgodi. Tiste zadnje sekunde tekme nisem več spremljal dogajanje na igrišči, gledal sem le k navijačem. Nihče na klopi ni spregovoril niti besedice v tem zadnjih minutah. Po tekmi sem odšel na igrišče, čestital in se poslovil od vsakega posebej. Zadnji na vrsti je bil Zahovič, seveda ob nenehnem druženju sva bila na ti. Dam mu roko, ga prijateljsko objamem in se zahvalim za priložnost, opravičim se tudi, za tisi mail. Nato pa se Zahovič le zasmeje in spregovori: "Ti se poslavlajš? Mar nisi videl Viol? Prosim, da prideš po slavju v mojo pisarno. Mislim, da se mava o čem pogovarjat."
Odšel sem v po tekmi v Zahovičevo pisarno, res si nisem mogel predstavljat kaj me čaka, kaj se bo zgodilo. Z Zahovičem sva se zmenila, da bom ostal do konca sezone, saj je nesmiselno sedaj menjavat stvari ko je ekipa uigrana in so taki rezultati. Pa še navijači so me lepo sprejeli. Seveda sem pristal in tako bom celotno sezono vodil NK Maribor. Vsaj taka je pogodba.
Tekme so se nadaljevale, Celtic smo izločili, izgubili derbi z Olimpijo prav zaradi tekem v kvalifikacijah. Premagali smo Anderlecht in se uvrstili v Ligo Prvakov. Žreb nam je določil Spartak Moscow, AC Milan in Schalke. V prvenstvu so bili tudi kiksi, Koper, tudi remi z Aluminijem, Domžalami in Rudar Velenjem. Vmes smo senzacionalno premagali Schalke na prvi tekmi v Ligi prvakov. V Rusiji z Spartakom Moscow igrali neodločeno. Skratka zadovoljen sem.
Ker sem sam spremenil cilj, uvrstitev v skupinski del Lige Prvakov ali Lige Uefa, sem za uresničitev cilja potreboval žrtvovati tekmo v domačem prvenstvu. Po posvetu z predsednikom Viol smo se odločili, da bomo na tekmo proti Aluminiju poslali rezeviste in mladince, saj je pomembno da na domači tekmi z rusi osvojimo 3 točke in tako končamo vsaj na 3 mestu, kar nas pelje v Ligo Europa v zaklučne boje. Seveda sem nato premagal Spartak Moscow, nato smo zgubili z Schalkejom v Ligi Prvakov. Sledila je blamaža proti Trigalvu, ki nas je premagal s kar 3:0. Sam nevem kakšen je razpored te lige vendar z Olimpijo igramo vedno takrat, ko nam nikakor ne ustreza. Nekaj dni pred tekmo z AC Milanom, tekma, kjer nam zmaga prinese napredovanje, remi ali poraz pa nadaljne boje v Ligi Europa. Seveda je sanjati bilo dovoljeno vendar nam je na proti stal velikan. AC Milan. Seveda bi imeli več priložnosti, če bi Milan bil uvrščen že v nadaljni krog, vendar ne, tekma je odločala o tem kdo bo šel naprej v osmino finala Lige Prvakov, ali po domače med 16 klubov v Evropi. Uspelo nam je, na veličasten način, italjanski velikan AC Milan, drugi najuspešnejši klub v Ligi Prvakov je mesto pod nami in za na tekmi smo ga popolnoma zlomili in nadigrali.
Slovenska prva liga:
Liga Prvakov (skupina F):
Pokal Slovenije:
Antolin: Ob pol sezoni sem zadovoljen z rezultati, nekako mi le prvenstvo ni steklo, res, priznam, neaktere tekme smo žrtvovali za naš uspeh v Ligi Prvakov. Milsim, da nekaterim to ni najbolj všeč in zahtevajo, da osvojimo prvenstvo. Z zmagami v Ligi Prvakov smo v blagajno kluba prinesli 3 milijone evrov, saj zmaga v skupinskem delu šteje 3 točke in miljon. Mislim, da smo zaslužili dovolj za naslednje leto. Sam sem izredno prezadovoljen z Ligo Prvakov. Če bi sedaj, Olimpija nam gledala v hrbet in zaostajala za kakih 5 točk bi bil tukaj v Mariboru "Bog na zemlji". Res se orpavičujem, za tekmo z Aluminijem, vendar taka je bila odločitev. Sedaj bodo sledile težke priprave za nadalejvanje sezone. Ob tej priložnosti bi komentiral tudi žreb za osmino finala Lige Prvakov. Kot že veste nam je namenil nauspešnejši klub v zgodovini tega tekmovanja. Najprej bo Ljudski vrt obiskal Real Madrid. Sem mnenja da je Ljudski vrt veliko premajhen za vse gledalce, ki bi želeli biti na tekmi. Glejte Milan smo izločili, jaz bom igralce pripravil, poizkusili bomo srečo, kaj veš kaj bo na tekmi. Gostje iz Madrida so res absoluten favorit. Hvala tudi Zahoviču za priložnost, da sem ostal na klopi.
