Slovenski nogometni portal

Ker opažam, da se v nekaterih topicih omenja zgodovina našega nogometa od osamosvojitve naprej in ker ima marsikdo kakšno zanimivo informacijo, sem odprl ta topic z namenom, da se malo podebatira o našem nogometu malo bolj podrobno, bolj zgodovinsko... Vsi se spomnimo kakšnega nogometaša, nekateri iz mladosti, nekateri so bili takrat redni na stadionu, zato kar veselo poprijeti za tipkovnico in pisati.

Za začetek dajmo pogledati od osamosvojitve dalje, kdo je bil prvak in kolikokrat.

91/92 SCT Olimpija
92/93 SCT Olimpija
93/94 SCT Olimpija
94/95 SCT Olimpija
95/96 HIT Gorica
96/97 Maribor Branik
97/98 Maribor Teatanic
98/99 Maribor Teatanic
99/00 Maribor Pivovarna Laško
00/01 Maribor Pivovarna Laško
01/02 Maribor Pivovarna Laško
02/03 Maribor Pivovarna Laško
03/04 Gorica
04/05 HIT Gorica
05/06 HIT Gorica
06/07 Domžale
07/08 Domžale
08/09 Maribor
09/10 Luka Koper
10/11 Maribor


Najboljši strelci po sezonah

Sezona Št. golov Nogometaš Klub
2010/11 16 Marcos Tavares NK Maribor
2009/10 23 Milan Osterc HIT Gorica
2008/09 17 Etien Velikonja HIT Gorica
2007/08 22 Dario Zahora Domžale
2006/07 22 Nikola Nikezić HIT Gorica
2005/06 24 Miran Burgič HIT Gorica
2004/05 18 Kliton Bozgo Maribor Pivovarna Laško
2003/04 19 Dražen Žeželj Primorje
2002/03 23 Marko Kmetec Vega Olimpija
2001/02 16 Romano Obilinović Primorje
2000/01 23 Damir Pekič Publikum
1999/00 24 Kliton Bozgo Maribor Teatanic
1998/99 17 Novica Nikčevič Gorica
1997/98 21 Ismet Ekmečić SCT Olimpija
1996/97 21 Faik Kamberović Publikum
1995/96 25 Ermin Šiljak SCT Olimpija
1994/95 25 Štefan Škaper Potrošnik Beltinci
1993/94 23 Štefan Škaper Potrošnik Beltinci
1992/93 25 Sašo Udovič Slovan
1991/92 29 Zoran Ubavič SCT Olimpija

U, super tema. jaz lahko iz enega drugega foruma po sezonah prekopiram poste, če je interes, pa grem še naprej za ostale sezone.

Seveda, komot! Odlično. Jaz glih pišem post o mojih spominih, koga se spomnim itd., itd.

91/92: Jugoslovanski kader za slovensko kanto

Po 70 letih takšnih in drugačnih ligaških tekmovanj na naših tleh se je prvo državno prvenstvo začelo avgusta leta 1991. Vanj so bili vključeni kar vsi klubi iz prve slovenske, Primorje, Zagorje in Beltinci iz druge slovenske ter Koper, Maribor in Izola iz medrepubliške in Olimpija iz prve zvezne jugoslovanske lige. Pred začetkom je bilo največ nejasnosti ravno glede Olimpije, ki je bila do zadnjega v kombinacijah za nastop v zvezni jugoslovanski ligi, a se je dan pred začetkom vendarle pridružila ostalim slovenskim klubom. Liga je tako štela prav smešno število 21 klubov in kakovostna razlika je bila temu primerna. Poleg tega so nekateri klubi ostali na amaterski osnovi, podobno amaterska so bila tudi igrišča. Zato je bilo povsem razumljivo napovedano krčenje lige, izpadlo naj bi kar 5 klubov.
Olimpija je bila po pristopu izraziti favorit, saj so za Bežigradom obdržali številne jugoslovanske zvezdnike, poleg tega je klub ostajal pod okriljem Ivana Zidarja in mogočnega gradbenega podjetja SCT. Čeh, Podgajski, Protega in druščina so imeli v primerjavi s tekmeci neprimerno več izkušenj in ko je ekipo prevzel Lučjo Pertič, je bilo dokončno jasno, da Zmajem zmage in s tem prvega naslova državnega prvaka ne more vzeti nihče. Za povrh je Jadran v zadnjem krogu padel z rekordnih 12:0, eden glavnih zvzdnikov, Zoran Ubavič, pa je s kar 29 zadetki osvojil lovoriko za najboljšega strelca lige.
Za glavnega tekmeca je veljal Maribor, ki so mu Ljubljančani pet pred dvanajsto prekrižali šampionske načrte. Končno drugo mesto je bilo tako kar pričakovano, čeprav ekipa s Dabanovičem, Binkovskim in Pozničom na čelu po mnenju mnogih ni bila kaj dosti slabša od Olimpijine. To so varovanci Marjana Bloudka dokazovali predvsem doma, Saj si v Ljudskem vrtu niso privoščili niti enega poraza, tudi zaradi česar so jih gledalci nagradili z največjim obiskom v ligi.
Jugoslovanske izkušnje je izkoristila tudi Izola, ki je dosegla daleč najboljšo uvrstitev v zgodovini slovenske lige ter si s tretjim mestom priborila tudi nastop v Evropi. Na izolskem "la Luzu" takart niti en tekmec ni prišel do vseh treh točk, kar dovolj nazorno kaže takratno kvaliteto moštva. Belvedur je sicer težko priskrbel dovolj denarja za kosanje z dvema največjimi tekmecema, a je Marjonova ekipa vsaj na začetku skrbela za evforijo ob obali. Ko možnosti za presenečenje ni bilo več, so odšli tudi gledalci.
Za favorita iz ozadja je veljal Koper, ki pa za razliko od ostale trojke prejšnjih izkušenj ni izoristil tako dobro. Po prej slabi kot dobri sezoni so Benedejčič, Rudonja, Galič in ostali Kanarčki na koncu osvojili le osmo mesto. Liga očitno le ni bila tako slaba kot so si mislil v klubu.
V vsej zmedi se je presenetljivo visoko prebila Gorica. Pod takrat še unikatnim imenom Vozila so Goričani odlično zvozili skozi sezono, na koncu pa tudi z nekaj sreče v zadnjem kolu osvojili četrto mesto. Ekipi, v kateri razen Debenjaka in Breznikarja večjih zvezd ni bilo, so se menjave trenerja očitno obrestovale, saj so jo tekom sezone vodili kar trije.
Pričakovano visoko je bila tudi Ljubljana, ki je imela praktično vse, bogat igralski kader z marsikaterim igralcem iz nekdanje Jugoslavije, zvezdnike Šporarja, Miloševiča in Bengeza, izkušenega Šoškiča na klopi, enega najlepših stadionov, dobre rezultate in dokaj dopadljivo igro. Vse to ni premamilo ljubljanskega občinstva, Šiškarji so kot vedno ostali drugi ljubljanski klub v Olimpijini senci.
Kot glavno razočaranje lahko štejemo velenjski Rudar. Knapi so bili namreč branilci naslova, čeprav je bila vsakomur jasno da v okrepljeni ligi nimajo nikakršnih možnosti. Vseeno pa ni bilo pričakovati, da bodo dosegli šele skromno dvanajsto mesto. Razlike so bile resda majhne, a le dve gostujoči zmagi sta bili za Kariča, Javornika in ostale izkušene igralce vendarle premalo. Pomagali niso niti številni zadetki Cvikla.
Hit prvenstva so bila Živila, praktično neznana ekipa je celo sezono strašila mnogo večje tekmece in v Naklem sta denimo padla tako Olimpija kot Maribor. Ekipo lokalnih junakov je, zanimivo, nekaj časa vodil kar kapetan Križaj, navijačem pa je v spominu zagotovo ostal še golgeter Taneski.
Razmeroma visoko je bila še Mura, ki jo je v drugi polovici sezone preporodil Bojan Prašnikar. Pomembnejše od aktualnih rezultatov so bile taktične priprave na novo sezono, saj so želeli v klubu vedno zahtevni soboški publiki ponuditi kaj več kot je bilo končno sedmo mesto.
V zgornji polovici je prvenstvo zaključilo tudi Celje, kateremu je sprva kazalo še bolje. Pod Prašnikarjevo taktirko so jeseni zbrali večino točk tiste sezone, blesteli pa so predvsem na Skalni kleti. Sledilo je neuspešno, a povsem mirno spomladansko nadaljevanje, v katerem je moštvu brez zvezdnikov nekako zmanjkalo motiva.
Deseterico je zaključil ljubljanski Slovan. Na Kodeljevem se najbrž niso zavedali dejstva, da je takrat šlo za njihovo najuspešnejšo sezono sploh. K temu je največ pripomogel golgeter Udovič, ki je pozimi iz Olimpije prišel na pomoč tretjemu ljubljanskemu klubu.
V zlati sredini je sezono zaključila tudi Svoboda. Na Viču so se lahko kot edina ekipa v ligi pohvalili celo z naklanskim skalpom. Še pomembnejše je bilo oblikovanje stabilne ekipe, ki tekom leta ni imela nikakršnih groženj z izpadom.
Ostali so zaostali že nekoliko več in se praktično do zadnjega kola borili za obstanek. Zagorje je bilo kot novinec zelo zadovoljno s 14. mestom, s čimer so ohranili prvoligaški nogomet v Zasavju. Nafta se je s točko v zadnjem kolu nekako izvlekla, a vseeno so se v klubu zavedali da bodo vsi trije prekmurski ligaši težko ostali dlje. Potrošnik se je namreč v zadnjem kolu rešil z zmago proti Slovanu in v Šumi se je začela pisati zgodovina najbolj nogometne vasi v državi. Podobno veselo je bilo v Rogaški Slatini, kjer je domoval Steklar. Klub, ki dotedaj ni igral prav prepričljivo, je prav tako na zadnji tekmi dosegel zmago in s šestnajstim mestom ohranil provligaški status. Za razliko od Beltincev je v Slatini šlo le za podaljšanje agonije.
Ostali so bolj ali manj zasluženo izpadli. Največ je prikazalo Primorje z Mulahmetovičem na čelu, na koncu pa jim je zmanjkal kanček sreče. Razmeroma blizu je bil še trboveljski Rudar, a Knapi so se težko borli proti krizi celotnega območja, saj Oria po osamosvojitvi ni uspela več zagotoviti dovolj denarja. To bi teoretično lahko storil Lek, a so Domžale prepričljivo izpadle. Predmestje takrat pač realno ni imelo kaj iskati med elito. Tako kot tudi Medvode in Jadran ne. Sploh slednji so z 29 porazi dosegli enega rekordov v slovenskem nogometu.

Olimpija 40 30 6 4 102:18 66
Maribor 40 25 9 6 76:29 59
Izola 40 22 12 6 62:26 56
Gorica 40 15 16 9 61:39 46
Ljubljana 40 17 12 11 59:41 46
Živila Naklo 40 14 18 8 49:40 46
Mura 40 17 9 14 59:48 43
Koper 40 15 13 12 38:33 43
Celje 40 14 13 13 43:51 41
Slovan 40 14 12 14 51:40 40
Svoboda 40 14 12 14 51:55 40
Rudar (V) 40 13 12 15 59:65 38
Potrošnik 40 14 10 16 48:60 38
Zagorje 40 13 10 17 47:44 36
Nafta 40 13 10 17 52:63 36
Steklar 40 12 12 16 57:75 36
Primorje 40 12 11 17 45:60 35
Rudar (T) 40 12 9 19 47:60 33
Domžale 40 5 14 21 26:59 24
Medvode 40 9 5 26 26:84 23
Jadran (D) 40 4 7 29 23:91 15

Bom kar po točkah opisal moje spomine, ki se tičejo slovenske lige:
1. Spominjam se še prenosov, ki so bili na Slo2, če se ne motim, ko je igrala Mura - Olimpija, najbolj v oči in v spominu imam golmana Mure, Štefana Černjaviča, ko je imel tak pisan golmanski dres.
2. Omenil ga je že Panonzski, Isaach Moro, napadalec Olimpije. Mislim, da je igral skupaj v napadu z Ismet Ekmečičem in Kmetcem?
3. Spomnim se okrepitve, ki jo je Olimpija pripeljala, mislim, da je bilo to v sezoni skupaj s Cimetom in Rakovičem. Ime mu je bilo Alen Škoro, Bosanski nogometaš, ki je v treh tekmah dobesedno briljiral, potem odšel v Marseille, kjer je poniknil.
4. Spomnim se nesrečnega Gorana Jolića, ki je prišel iz Primorja v Olimpijo in tisto famozno sezono 2000/01, ko je bil derbi za Bežigradom(ne zadnja tekma o odločitvi za prvaka) je pri rezultatu 1:1 zgrešil gol na 1:1 s takratnim golmanom Murkom(mislim, da je bil Murko?). Pred tem je pa blestel v dresu Primorja. Tudi, ko je odšel iz Olimpije je spet blestel. Ne vem točno v kateri klub je takrat odšel, samo mislim da nazaj v Primorje.
5. Spomnim se malo starejših vratarjev v Slovenski ligi. Pri Olimpiji je bil legendarni Nihad Pejković. Primorje je imelo Janeza Strajnarja. Mura je imela, kot sem že omenil, Štefana Černjaviča. Pri Mariboru se spomnem Murkota, mislim da je debatiral takrat proti PSV doma? Za Koper se točno ne spomnim kdo je branil, vem da je bil Hasić dolgo vratar Kopra oz. je dolgo vratar Kopra. Publikum je imel seveda v vratih Amela Mujčinoviča. Gorica je imela seveda Boruta Mavriča. Spomnim se tudi Boško Boškovića, vratarja Sraga itd.
6. In še katerih igralcev se tako malo spomen iz leta 2000, tam nekje: Marko Barun, Matej Šnofl, Dejan Grabič, Selvad Kujovič, Marko Kmetec, Cime, Raković, Vladimir Kokol, Senad Tiganj, Alen Škoro, Dušan Kosič(se spomnem, ko ga je en trener uporabljal kot obrambnega igralca), Isaac Moro, Robert Prosinečki, Jalen Pokoren in Janez Aljančič(forsiral jih je Brane Oblak, če se spomnim pravilno), Pejo legenda (Nihad Pejković), Ante Šimudža(Zadetek v Lyonu), Kliton Bozgo(car), Bećiri(mislim, da je igral v Gorici, pa so mu rekli da je preslab?), Rok Cirar, Oskar Drobne(Dravograd), Adamo Baranja, Marinko Šarkezi, Stipe Balajić, Podvinski?, Siniša Jukić, Goran Jolić, Romano Obilinović(Tabor, Primorje, Mura), Alen Ščulac in še jih je. To je samo tako malo na hitrco. Kasneje proti noči še napišem kaj več.

Najbolj zanimiva sezona je bila definitivno 03/04, vsaj zame. Zanimiva od prvega do zadnjega kroga in še pred in po tem. To je bila prva sezona s sistemom liga za prvaka/liga za obstanek. Pred sezono favorit Maribor (aktualni prvak), za njim Olimpija (odšel Prosinečki ampak jedro ostalo), Mura (Suban je v klub pripeljal ogromno 'zvezdnikov' prve lige, evforija na začetku sezone, trener Ćiro, razprodani prijateljski proti Hajduku in Zvezdi), CMC Publikum (= Celje, trener Pušnik, imeli so Korena, mladega Vršiča, še nekaj obetavnih igralcev, lansko sezono jim je malo manjkalo do naslova). Koper in Primorje sta bila solidna, Koper je dobro nastopal v pokalu intertoto poleti. Na Gorico, ki je bila na koncu prvak, nihče ni resno računal, je pa imela dobro obrambo (Mavrič - Srebrnič - Kokot), nekateri so tisto leto govorili, da boljšo od slovenske reprezentančne obrambe. Za ostale ekipe (Drava -prvič v 1. ligi-, Šmartno, Dravograd, Ljubljana, Domžale -povratnik v 1. ligi) se je bolj ali manj napovedoval boj za obstanek. Derbi Olimpija-Maribor je bil že v 1. krogu sezone, v Velenju, ker je Olimpija imela 2 tekmi prepovedi igranja doma (izgredi GD in Viol na derbiju v prejšnji sezoni), derbi se je končal z neverjetnih 6:1 za Olimpijo, že na naslednji tekmi pa je Olimpija izgubila v Dravogradu. Mura je že na začetku imela neke težave, ko pa je doma izgubila 4:0 proti Olimpiji mislim da v 4. krogu pa je bilo evforije konec. Nekje avgusta je bila tudi famozna tekma med Olimpijo in Gorico, ki se je končala z 0:0, kasneje pa je bila registrirana z 0:3, ker je Suljo Beširović, trener Olimpije (ki sploh ni imel licence, temveč je bil registriran kot igralec s številko 99!), na igrišče poslal igralca, Krefta, ki ni bil v zapisniku, in je po kakih 5-10 minutah v igri moral iti na tribuno. Ta tekma je v bistvu "odličila" naslov, če bi se upošteval rezultat 0:0 bi bila na koncu prvak Olimpija, ki je tisto leto igrala za slovenske razmere res odličen nogomet, gradila igro od zadaj s kratkimi podajami, imela je izjemno generacijo: Mavrič na golu, Ilič, Lazič (štoper) in Handaganič v obrambi, Aljančič (ki je pozneje poniknil, bil pa je velik talent) na desnem boku, Pokorn na levem, Kosič in Žlogar na sredini, Rudonja mislim da je bil nekakšen kreator, ofenzivni vezni, v napadu Jusufbegović in Kmetec, kasneje še Cime. Ta ekipa je v pokalu UEFA igrala 1:1 z Liverpoolom, ki je bil naslednje leto prvak lige prvakov. Maribor je v Evropi izpadel proti Dinamu (1:1 doma, poraz 2 ali 3 proti 1 na Maksimirju, se ne spomnim točno), golman Kuzma je dobil gol skoraj s sredine igrišča na Maksimirju. Olimpija je naredila to sezono v ligi mislim da rekord neporaženosti, so pa izgubljali točke proti manjšim ekipam. V pokalu so izpadli proti Ljubljani in mislim da je to edina zmaga Ljubljane proti Olimpiji na uradni tekmi v samostojni Sloveniji. To je bilo nekako to, kar se tiče jesenskega dela. V spomladanskem delu v ligo za prvaka od favoritov ni uspelo priti Celju. Liga za prvaka je bila precej izenačena, bilo je par res super tekem, npr. Primorje proti Olimpiji, ko je Olimpija vodila 2:0 še v 80. minuti, potem pa na koncu izgubila s 4:2. Naslov se je odločal v zadnjem krogu, Maribor bi moral zmagati v MS pred razprodano Fazanerijo in bi bil prvak, druga Gorica je igrala v Kopru, tretja Olimpija doma proti Primorju. No, Mura je premagala Maribor (ki je sicer prevzel vodstvo) z 2:1, Gorica je premagala Koper in postala prvak, Olimpija je tudi premagala Primorje in kao "prišla v Evropo", v kateri pa naslednje leto dejansko ni igrala, ker ni dobila licence. V finalu pokala je Maribor premagal Dravograd. Iz lige sta izpadla sicer 9. uvrščeno Šmartno (mislim da zaradi finančnih težav) in zadnji Dravograd. 11. Drava je preživela po dodatnih kvalifikacijah.

Naslednja sezona je bila v primerjavi s to prava katastrofa. Olimpija in Mura sta v 2. delu samo še životarila, Maribor je imel najslabšo sezono sploh, Gorica je osvojila naslov brez prave konkurence. Če se mene vpraša, sta bili sezoni 2002/03 in 2003/04 najboljši v zgodovini lige. V obeh v boju za naslov po 3 ekipe in izenačeni do samega konca.

Isaah Moro je bil odličen strelec v Beltincih, potem je šel v Olimpijo in tudi tam imel dobro statistiko, ne vem kaj je bilo potem narobe, zakaj ni ostal...

V tej naslednji sezoni je Maribor sploh prvič v svoji zgodovini bil na koncu uvrščen slabše od četrtega mesta v slovenski ligi.

Meni je ena izmed boljših sezon bila tista 02/03, ko je Celje konkuriralo za naslov vse do zadnjih kol. Takrat je Maribor sredi sezone že imel več kot deset točk zaostanka (12 če se ne motim) dokler niso na trenersko mesto postavili Keka, ki je potem z ekipo zmanjševal zaostanka in dva (?) kroga pred koncem so doma igrali s Celjem. Pred polnim LV vodstvo Celja vse do 86. minute (zmaga bi jim praktično zagotovila prvi naslov), potem pa dva gola Maribora v zadnjih minutah in evforija na stadionu ter proslava naslova prvakov.

Tudi tista tekma med Olimpijo in Mariborom v zadnjem krogu 00/01 sezone, ko sta obe ekipi naskakovali svojo peto kanto. Verjetno "največja" tekma vseh časov v slovenski ligi, ko sta ekipi ločevali le dve točki pred začetnim sodniškim žvižgom o njej pa se mi zdi, da se je govorilo in pisalo že mesec dni pred začetkom . Takrat je Stipanoviczs (velika verjetnost, da sem narobe napisal ) imel enega od svojih redkih svetlih trenutkov v vijoličastem dresu in povedel Maribor v vodstvo sredi drugega polčasa ter se zapisal med legende. Dobrih deset minut pred koncem pa je Cimerotič (?) v gužvi nekak spravil žogo v gol in izenačil na 1-1. Pri tem je tudi ostalo in začelo se je veselje mariborskih navijačev za Bežigradom (če se ne motim, je to bilo in še danes velja za najštevilčnejše gostovanje navijačev katerega od klubov v celotni zgodovini prve lige). Vprašanje, če bi Olimpija potem šla po tej poti in propadla, če bi takrat uspela doseči drugi gol in postala prvak.

Dejansko je po letu 2000 za ljubitelje domačega nogometa bilo zelo lepo spremljat to ligo. Na reprezentančnem nivoju so nogometaši doživljali lepe uspehe, v prvi ligi pa je kar nekaj sezon zapored borba za naslov prvaka bila izjemno napeta vse do konca ter se je vedno odločala na tekmi polni navijačev in v napetem ozračju, ko se je za tako tekmo tudi spodobilo. Po teh sezonah se je po mojem mnenju začel zaton domačega nogometa (vsaj glede na zanimivost same lige in zanimanja javnosti zanjo). Ljubljana je ostala brez Olimpije (in prvoligaša nasploh), Murska Sobota brez Mure, Maribor pa je bil v hudih finančnih težavah (podobno kot tudi Celje in kasneje Gorica).

00/01 - Olimpija vs Maribor
01/02 - Maribor vs Primorje
02/03 - Maribor vs Celje
03/04 - trojček Gorica/Olimpija/Maribor

ratipok napisal/-a: Meni je ena izmed boljših sezon bila tista 02/03, ko je Celje konkuriralo za naslov vse do zadnjih kol. Takrat je Maribor sredi sezone že imel več kot deset točk zaostanka (12 če se ne motim) dokler niso na trenersko mesto postavili Keka, ki je potem z ekipo zmanjševal zaostanka in dva (?) kroga pred koncem so doma igrali s Celjem. Pred polnim LV vodstvo Celja vse do 86. minute (zmaga bi jim praktično zagotovila prvi naslov), potem pa dva gola Maribora v zadnjih minutah in evforija na stadionu ter proslava naslova prvakov.

Komentar Vedlina za radio City:
http://www.nkmaribor.com/img/multimedia ... prvaki.mp3" onclick="window.open(this.href);return false;

Zdaj sem se še spomnil, da je na tej tekmi nekaj časa v drugem polčasu na igrišču bilo tudi 12 igralcev Celja

ratipok napisal/-a: Tudi tista tekma med Olimpijo in Mariborom v zadnjem krogu 00/01 sezone, ko sta obe ekipi naskakovali svojo peto kanto. Verjetno "največja" tekma vseh časov v slovenski ligi, ko sta ekipi ločevali le dve točki pred začetnim sodniškim žvižgom o njej pa se mi zdi, da se je govorilo in pisalo že mesec dni pred začetkom .

Ta tekma je bila rezultat odličnega trikrožnega sistema v ligi 12, daleč najboljši sistem v slovenski ligi, ki smo ga imeli. V zadnji tretjini prvenstva je bil namreč zrežiran žreb, da sta se prvouvrščeni ekipi po 22 kolih pomerili v zadnjem krogu, pa nasploh so prve 3 ekipe igrale med seboj v zadnjih krogih, kar je privedlo tudi do tiste tekme Maribor-Celje, ki jo omenjaš. Pa tekma Maribor-Primorje leta 2002. Prehod iz tega v tisto liga prvakov/liga za obstanek sranje je bil bedarija.

00/01 - Olimpija vs Maribor
01/02 - Maribor vs Primorje
02/03 - Maribor vs Celje
03/04 - trojček Gorica/Olimpija/Maribor

2002/03 se je za naslov borila tudi Olimpija, ki je bila v igri do znamenite tekme 3:3 proti Mariboru doma. Če bi takrat zmagali bi imeli še neke šanse, bili pa so tisto leto tudi jesenski in pokalni prvaki, dolgo časa držali prvo mesto, proti koncu so dvakrat zapored zapravili zmago v zadnjih minutah: doma proti Šmartnemu in v Kopru (ko je dal Ščulac evrogol čisto na koncu - če bi takrat zmagali ne bi bilo te neverjetno dolge serije tekem brez zmag v Kopru, ki se še vleče). Potem pa igrali še doma 3:3 z Mariborom. Če bi te tri tekme zmagali bi verjetno bili prvaki.

A ni takrat Celje poleg Vrsica in Korena imelo v svoji postavi še napadalca Andreja Kvasa, ki je veliko obetal? Potem pa poniknil nekje v Avstriji, če se ne motim? Pa mislim, da je že na obzorje prihajal Dominik Beršnjak?

Drugače si me pa lepo spomnil ja, obramba Olimpije tisto sezono, Enes Handanagić(prišel je iz Kopra), pa seveda Branko Ilič(mislim da eden redkih Olimpijinih proizvodov, ki je dobil šanso v prvem moštvu?), Igor Lazić(ki je prišel iz Ljubljane, se mi zdi?). Olimpija je takrat imela tudi Kosiča. Jusufbegović je bil eden od redkih tujcev v Olimpiji, ki je bil res vreden. Mislim pa da je igral tisto sezono tudi Vladimi Kokol ali je bila to sezona poprej? Vem da je Tiganj, vendar se ne spomnim sezone, igral katastrofalno v napadu, ko se je navijalo za njega Senad Tiganj gol, gol, gol... Tisto zadnjo sezono Olimpije, ko je životarila se spomnem, da je igral Enes Sinanović pa recimo Dzeladini... Pozabil sem tudi omeniti Fausta Budičina, pa Blaž Puc in seveda Gregorja Mirtiča...

Mura je pod taktirko Subana imela res zelo močno ekipo, ampak takrat je Suban pripeljal na hitro toliko igralcev, da se seveda slednji niso mogli uigrati, Ćiro je pogorel na polni črti(spomnim se, da je bilo veliko gledalcev ob njegovem prihodu), v napadu se najbolje spominjam Romana Obilinovića, Rakovič povsem zgrešen nakup itd. Spomnim se še Trenevskega, ki je prišel iz Kopra, če se ne motim? Fridl Franc pa Andrej Ficko, legende

Rad bi še dodal, da NK Ljubljana niti ni imela tok švoh ekipe. Vem da je igral za njih Zoran Zeljkovič, Marko Kmetec, Igor Lazić, Dražen Žeželj, Milan Anđelković, Rok Hanžič pa legenda Ilija Kitić, mislim da je bil Kajtazovic? Malo sem še pobrskal, pa našel še Darko Karapetrovića pa Ljubiša Štrbac, Miha Kline, Boštjan Kreft, pa mislim, da je bil Makedonec, Gjorgji Dema, pa še Selvad Kujovič, same igračine...

Da še omenim, če se kdo spomni Patrika Ipavca, mislim da je igral za Koper, pa nekaj za Olimpijo?

Pa Maribor je imel tudi obrambo vrhunsko. Ko se spomnim Šarkezija pa Balajića pa Fileković in Miha Golob... PA recimo Zikica Vuksanovic, Bećiri... A ni bil tudi Pitamic v Mariboru? Pa Muamer Vugdalić... A ni Šnofl tut igral v obrambi, pred tem pa v Celju? Kaj se je pa zgodilo z Milanom Rakićem? Pa un je bil Ćorović al kaj je že bil, ne vem od kje mi je prišel na misel. Pa un Mostarlić mislim da je tud eno dobro sezono odigral v Mariboru?

2002/03 se je sestavila ta obramba Olimpije. Oblak je igral 4-4-2 in je obramba zgledala takole: Aljančič - Budičin - Handaganič - Lazič. Vsi igralci so bili novinci v klubu. Potem pa je 2003/04 Suljo igral 3-5-2 in je obramba zgledala tako: Handaganič - Lazič - Budičin. Tako nekako no. Aljančič je potem igral na boku na sredini Mirtič in potem Ilič pa sta bila rezervi, ampak sta kar dosti igrala. Vsaj jaz imam tako v spominu. Tiganj in Kokol sta bila še igralca iz pred-Šolmajerjeve ekipe, sezono 02/03 sta še bila v ekipi, potem pa odletela. Tiganj je bil dober strelec v sezoni 01/02, dal precej golov, v Oblakovi Olimpiji pa se ni znašel. Puc je igral obe te sezoni in je bil nevaren predvsem z glavo, spomnim se dveh sanjskih lobov z glavo, ki ju je dal proti Muri v sezoni 2002/03 za Bežigradom. Kokol in Puc sta se oba potem pojavila v Muri v sezoni 09/10, ko je bila jeseni tista evforija.

Olimpija je takrat s Šolmajerjem dokončno menjala generacijo s konca 90ih. Igralci kot so Agić, Karapetrović, Kujović itd. so bili odveč in so potem šli v Ljubljano, ki je imela zelo dobro ekipo takrat. Če se kdo še spomni te Olimpije z zadnjih Zidarjevih let... Ekipa sploh ni bila tako slaba, poleg naštetih so bili tam še Kosič, Mirtič, Nastja Čeh, Kmetec, Ekmečić, Pejković na golu, pa še neki tujci. Takrat so GD bojkotirali, kar je bila bedarija, tako kot so bedarija nasploh bojkoti s strani navijaških skupin, samo poglejte BBB, bojkot je bil totalen polom. Nima veze, kaj je s klubom, navijaška skupina mora biti tam.

Trenevski je igral v Muri 02/03 in potem šel v Koper naslednjo sezono. On je bil specialist za proste strele. Pod Subanom so igrali igralci kot so Mejač, Radosavljević, že omenjeni Obilinović... So bili pa tudi neki kvazi talenti kot je bil Tisnikar, ki potem kasneje ni nikjer pokazal nič, Ćiro pa ga je napihoval kot ne vem kakšnega talenta. Pa tisti Rebolj, ki je prišel isto iz Dravograda. Tisto prvo Subanovo leto smo imeli super drese, čisto črne adidas. Čeprav so najlepši dresi Mure v zgodovini slovenske lige letošnji črni nike, pa letošnji črnobeli črtasti tudi niso slabi. Nike je naredil tudi najlepše drese Olimpije, vsaj po mojem mnenju in opažam tudi mnenju več navijačev, zeleno-beli črtasti dres, ki je bil v rabi v spomladanskem delu sezone 98/99 in v sezoni 99/00, pa mislim da potem še na začetku 00/01. Rezervni so bili v istem dizajnu, samo zeleno-plavi, isto lepi dresi. Ne vem, zakaj se ne proba narediti repliko teh dresov, oz. uporabiti podoben dizajn, ker bi to ziher šlo v prodajo. Pa recimo lani ko je Olimpija kao praznovala 100 let bi lahko dali ven 3. dres, v barvah kakšne Ilirije ali enega od teh starejših klubov v Ljubljani. Če smo že pri dresih, se kdo spomni, kako je Maribor včasih imel drese popolnoma polepljene s sponzorji? Kot kakšni vozniki formule. Na srečo so se stvari glede tega izboljšale, pa tudi klubi danes nimajo več sponzorskih imen. Včasih si imel Maribor Pivovarna Laško/Teatanic, pa Vega/KD/SCT Olimpija, pa CMC Publikum... Take stvari bi se morale prepovedati, kot je to že prepovedano v evropskih tekmovanjih.

Še vedno mi pa ni jasno, zakaj je Rudar spremenil barvo dresov iz zeleno-črne v rdečo? Pa Gorica je včasih imela črtaste drese, danes imajo neke glupe svetloplave drese. Pa tudi to, kar ima letos Olimpija, je glupo, na domačih dresih bi morala prevladovati zelena, ne pa bela.

Mislim da so bila zlata leta lige, ko je bil še sistem z 12 klubi. 1998-2004. 2004/05 je bila neka glupa sezona, ki mora iti čimprej v pozabo, in je raje sploh ne bom omenjal, čeprav je bil takrat še sistem z 12 klubi, potem pa ne več.

1998-2004 so bili kriteriji še taki, kot bi morali biti. Danes si ne moremo predstavljati, da bi v ligi bili klubi kot so Pohorje, Korotan, Dravograd, Šmartno, Beltinci... Takrat pa je bilo to mogoče in klubi iz 2. lige so dejansko hoteli iti v 1. ligo, tudi 2. liga je bila zanimiva. 2. liga je takrat imela še 16 klubov in kolikor vem, so tam vmes igrali tudi Križevci, Renkovci... Nasploh so bila to super leta za slovenski nogomet, ki se bodo težko ponovila.

Sploh Pohorje je bilo legendaren klub, s 3. lige so prišli direkt v 1., imeli so zelene drese in rdeče za rezervne, igrali v 1. ligi sezono 1999/2000, na koncu izpadli, so pa bili prvi, ki so v tej sezoni premagali Maribor, ki je igral v ligi prvakov. Sem šel pogledat na stran prve lige, tukaj je ta tekma: http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5696" onclick="window.open(this.href);return false;

Najbolj legendarna stvar pri tem klubu pa je bil njihov stadion:
http://stadioni.org/ruse/stadion_nk_pohorje" onclick="window.open(this.href);return false;

Danes seveda ne bi nikoli pustili, da bi klub s takim stadionom igral v 1. ligi, tisto pa so bili drugi časi. Reflektorje so imeli takrat samo 3 klubi (Maribor, Olimpija, Rudar). Smešno mi je, kako se danes delamo fine z nekimi visokimi kriterijami in neko kao evropsko infrastrukturo, kar se mene tiče, bi z veseljem šel na gostovanje v Ruše na ta stadion, če mu sploh lahko rečemo tako. Jebiga, tudi to je Slovenija. Pa ni kvaliteta lige nič trpela zaradi tega, pa tudi gledalcev zagotovo ni bilo manj, kvečjemu več!

Stadion v Prevaljah (Korotan):
http://stadioni.org/prevalje/stadion_na_prevaljah" onclick="window.open(this.href);return false;
Dravograd:
http://stadioni.org/dravograd/sportni_center_dravograd" onclick="window.open(this.href);return false;
Šmartno:
http://stadioni.org/Smartno_ob_Paki/Sta ... no_ob_Paki" onclick="window.open(this.href);return false;

Če se bo hotelo dvigniti nivo lige, se bo moralo nujno zgledovati po ligi iz tistih let, kopirati tisti sistem. V taki ligi bi tudi kako Krško dobilo priložnost, pa Aluminij, pa kaka Krka, Zavrč... Vsake toliko časa tudi kak čisto kmečki klub, samo za popestritev bi bilo v redu.

Panonszki napisal/-a:Še vedno mi pa ni jasno, zakaj je Rudar spremenil barvo dresov iz zeleno-črne v rdečo? Pa Gorica je včasih imela črtaste drese, danes imajo neke glupe svetloplave drese. Pa tudi to, kar ima letos Olimpija, je glupo, na domačih dresih bi morala prevladovati zelena, ne pa bela.

Dresi so tudi zgodba za sebe!
Pri Olimpiji se spomnim tiste stari SCT, ko so imeli na ramenih malo bele barve, drugače so pa bili zeleni, pa seveda zeleno modri dresi, in zeleno beli, to so legendarni in najlepši dresi Olimpije. Od Hit Gorice se spomnim, ko so imeli na "trebuhu" napis Hit z barvami, tisti so bili res hudi dresi.

Evo tega Goriškega, na sliki je Vili Bečaj:


Olimpija:

Legendarni dres!



Pa spomnil sem se legende Celja, Fauk Kamberović ali kako mu je že ime? Vem da je tresel zelo dobro za takratni Publikum...

Legendarna tekma Mura-Maribor, zadnji krog sezone 2003/04:

Olimpija - Milan:


Maribor - Olimpija 1998

Panonszki napisal/-a:Legendarna tekma Mura-Maribor, zadnji krog sezone 2003/04:

http://forums.soccerfansnetwork.com/sho ... ea-(grecce" onclick="window.open(this.href);return false;)-KOPER

http://24ur.com/sport/koper-v-2-krogu-p ... rtoto.html" onclick="window.open(this.href);return false;

http://24ur.com/sport/koprcani-v-polfin ... rtoto.html" onclick="window.open(this.href);return false;




Ga prepoznate?

A ni bla zgodba okoli Jakomina nekako čudna, mislim, da si jo celo ti povedal. Da je on začel ubistvu profesionalni nogomet igrati zelo pozno, tam nekje pri 20 letih, če se ne motim? Vem pa da je igral zelo dobro, tresel...