mprivse napisal/-a:Gleda se na lovorike , doben se nebo spomnil čez par let da je bila Mura tretja ali četrta. Milanič popolnoma zasluženo. Maribor je popeljal v EL in nenazadnje tudi na naslovnico MARCE !
A se gre za to, kdo se česa "spomni" ali bi morali biti pri takšnem ocenjevanju prisotni mnogo bolj relevantni in strokovni kriteriji?
Kot prvo, te sezone in končnega mesta se bodo spomnili vsi navijači Mure. Vsi navijači Maribora si bodo zapomnili osvojen naslov. Tisti, ki jih zanima slovenski nogomet in ga redno spremljajo, si bodo zapumnili oboje. Drugi si ne bodo zapomnili nič od tega, če pa bo kdo gledal v arhiv sezon, pa bo sicer res videl, da je bil to sezono prvak Maribor ampak ravno tako bo lahko videl, da je Mura kot klub, ki je prišel iz druge lige, končal na visokem 4./3. (mogoče celo drugem, kdo ve) mestu.
To, da si ljudje "zapomnijo" samo naslove je neumnost, to so te površne "ocene", ki favorizirajo trenerje in igralce uspešnejših klubov. Nikakor pa to ne more biti noben resen kriterij in sramota je, da so v naši ligi neki "uradni" izbori "najboljših" igralcev in trenerjev v sezoni na tako amaterskem nivoju. Vsak vsaj malo resen poznavalec nogometa bi tukaj, ob poznavanju dejstev, rekel, da je brez dvoma najboljši trener sezone Simundža in to čisto brez konkurence.
Je pa takšno površno ocenjevanje trenerjev splošno uveljavljeno, kar smo videli tudi v zadnjih dneh v primeru Cityja. Agüero je dal gol v predzadnji minuti in Mancini je postal junak, še malo prej pa je bil bedak. A je en strel Aguera res tako merodajen kriterij za ocenjevanje kvalitete in dela trenerja? Recimo da bi mu spodrsnilo ali pa bi zgrešil gol za par centimetrov, zadel prečko.. Bi bil zato kriv trener? Samo zdaj je osvojil naslov in je heroj, če ga ne bi, pa bi vsi zahtevali njegovo glavo.
Milanič je z Mariborom dosegel več točk (čeprav seveda ne toliko, kot kaže lestvica, ker je Simundža trener šele od 7. kroga). To je dejstvo. Ampak vsa druga dejstva govorijo močno v prid Simundže
Ko se ocenjuje in primerja trenerje, so mnogo bolj kot naslovi pomembni naslednje stvari:
a) stanje in rezultati ekipe pred prihodom trenerja in po odhodu. ker gledamo na obdobje ene sezone in ker sta oba trenerja še v klubu, lahko tukaj primerjamo kakšno ekipo je trener dobil v roke, Milanič na začetku sezone, Simundža pa ob prihodu v Muro. Milanič je imel v rokah šampionsko ekipo, ki je sicer res naredila korak naprej v letošnji sezoni, osvojila več točk kot v lanski. Vendar če to primerjamo z Muro Anteja Simundže je Mura naredila kakšnih 7 ali 8 korakov naprej. Mura je bila še lani v 2. ligi in sezono končala na 4. mestu. Okrepitve ob prihodu v 1. ligo so sicer bile, ampak jedro je ostalo isto. So bile pa okrepitve dobre ampak treba je omeniti, da so te igralci začeli zares funkcionirati šele po prihodu Simundže. V roke je dobil ekipo, ki je imela 4 zaporedne poraze, vse skupaj 1 zmago, 1 remi in 4 poraze, ta ekipa še proti Nafti in Triglavu ni mogla sestaviti par podaj na sredini, oba kluba sta jo premagala v Fazaneriji, proti Mariboru pa je izgubila 6:0. Simundža je sicer res pripeljal še Dodleka in Repa (slednji sicer odigral sezono močno pod pričakovanji) ampak v zadnjem času smo lahko videli, da je Mura tudi brez teh dveh (in še brez poškodovanega Horvata) na sredini pokazala neko igro in zmagovala. Statistično gledano je Mura prišla iz manj kot 1 točke na tekmo do skoraj 2 točk na tekmo. Napredek za 1 točko več na tekmo, kar je ogromno, težko boš našel trenerja, ki bi v nekih normalnih okoliščinah naredil tak napredek.
b) s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga trener, koliko časa in svobode je imel za sestavo in pripravo ekipe, koliko igralcev je njegovih in koliko jih je podedoval, kakšne pogoje mu je nudil klub. Milanič je v klubu že nekaj časa in je precej bolj vplival na sestavo svoje ekipe kot Simundža in imel več sredstev, medtem ko je Simundža dobil v roke ekipo Mure + dva posojena igralca Maribora praktično sredi sezone, po prestopnem roku. Šele v zimski pavzi je potem dobil še Travnerja in Jeliča. Koliko so bili te igralci sploh njegova želja ne vemo, ker Mura nima luksuza izbirčnosti in glede na finančno stanje ne more privabiti ne vem koliko kvalitetnih igralcev. Mura lahko igralcem nudi edino možnost, da igrajo in da se dokažejo v prvi ligi. V takih okoliščinah se krog možnih okrepitev zelo omeji. Poleg tega poleti Simundža ni vodil priprav Mure in ni imel časa, da bi preizkušal neke svoje taktične zamisli ker je prišel med sezono. Pogoji za delo pa so seveda v Mariboru precej boljši, tako kot ima Maribor tudi denar za bolj kvalitetne priprave, skratka mnogo bolj strokovno in profesionalno delo v samem klubu.
c) kvaliteta same ekipe: Simundža je imel daleč najmlajšo ekipo v ligi, razen starih Cipota in Ošlaja (ki se je med sezono upokojil), dolgo časa poškodovanega Eterovića (prišel direkt iz 4. hrvaške lige), Luka (ki je bil velik del kariere rezervni golman), igralca iz 1. bosanske lige Fajića, mladih Dodleka in Repa (ki sta tudi imela komaj kakšni dobri 2 sezoni izkušenj) in kasneje Travnerja in Jeliča ostali igralci niso imeli praktično nobenih prvoligaških izkušenj. Nekaj malega Maruško. Kader v Muri je bil izjemno majhen, samo ob par poškodbah in izostankih zaradi kartonov je bilo že izjemno težko sestaviti ekipo, ki bi bila konkurenčna drugim klubom. Pod njegovim vodstvom so nekateri igralci izjemno napredovali. Maribor je imel daleč največji kader v ligi, po 2 ali celo 3 kvalitetne in večinoma tudi že v prvi ligi preizkušene igralce za vsako pozicijo. Tekom sezone to postane ključnega pomena.
d) razne okoliščine: igralci v Muri niso dobili plač, že to je čudež, da se ni zgodil upor, kaj šele, da je ekipa na igrišču res pokazala svoj maksimum. Nenehna napetost v klubu in med navijači glede licence, plač, investitorjev...
Skratka, Milanič je šampionski klub, v katerem je že nekaj časa, letos spravil 1 nivo višje, Simundža pa je ekipo, ki je bila čisto na nivoju 2. lige, spravil za 5 ali 6 nivojev više, kljub zelo slabim okoliščinam.