Kolumna: Predlog ureditve ligaških tekmovanj

Foto: Aleš Cipot

Tokrat vam naš zvesti uporabnik foruma Liverpool ponuja zanimivo razmišljanje o reorganizaciji lig pod okriljem NZS. Vabljeni ste tudi na forum, kjer lahko izrazite svoje mišljenje o napisani kolumni. Če bi sami želeli napisati kolumno pa nas lahko kontaktirate na elektronski naslov urednistvo@snportal.si .

Sezona se je zaključila, za nekatere klube uspešno, za druge spet manj. Vse lepo in prav, že drugo leto zapored pa nastajajo težave s popolnitvijo lig, s propadom obstoječih lig in posledično nastajanju novih. Se bo potrebno vsakoletno prilagajati sprememba tekmovalnega sistema? Pa začnimo kar v Prekmurju od koder prihajam. Leta 2003 sta MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota ustanovili »Pomursko nogometno ligo«. Zvezi sta pri vodenju lige zamenjali vsake dve leti, izvedba tekmovanja pa je bila že v sezoni 2012/13 pod velikim vprašajem. Začela so se nesoglasja med obema zvezama, pojavljale so se govorice, da je marsikoga zmotila uvrstitev Nafte 1903 v omenjeno tekmovanje, šlo je namreč za nov klub, ki naj bi po mnenju nekaterih s tekmovanjem začel v najnižjem nivoju tekmovanju. Pred novo sezono pa se bo tekmovanje pod okriljem obeh medobčinskih zvez prekinilo, saj bodo Sobočanci in Lendavčani formirali dve ligi pod svojim okriljem. Tako se znova poraja vprašanje ali bosta zmagovalca lendavskega in soboškega prvenstva neposredno napredovala v 3. SNL vzhod, ali pa se bosta morala za napredovanje pomeriti še v dodatnih kvalifikacijah. Razumem tisto plat zgodbe, ki pravi, da bodo klubi z ukinitvijo Pomurske lige privarčevali pri stroških, slaba stran ukinitve omenjenega tekmovanja pa je, da bo z delitvijo kvaliteta upadla, zato se lahko zgodi, da bo preskok iz medobčinske lige v tretjeligaško konkurenco za klube prevelik zalogaj.

Pa poglejmo še v 3. SNL vzhod, ekipa Dravograda je v minuli sezoni naredila kar nekaj kilometrov. V spodnji tabeli je ob vsakem klubu zapisana razdalja, ki so jo morali Dravograjčani prevoziti, ko so gostovali pri nasprotnikih. Korošci so v lanski sezoni skupno prevozili okrog 1.300 kilometrov.

Sami presodite, če se Dravogradu splača igrati to ligo, saj za razliko od pomurskih klubov ne igrajo lokalnih derbijev, ki na tribune ponavadi pritegnejo večje število gledalcev. Moje mnenje je, da se jim udejstvovanje v tretjeligaški konkurenci ne izplača, vsaj v trenutnem sistemu tekmovanja. Glede na velike stroške potovanja nekaterih klubov, bi lahko rešitev poiskali v preureditvi tekmovanja. Drži, da je Slovenija majhna in razdalje glede na večje države niso velike, obenem pa tudi klubi niso tako finančno podprti, da bi si lahko večkrat mesečno privoščili potovanja dolga 100 kilometrov in več, še posebej, če klubi oziroma njihovi nogometaši niso profesionalci in morajo za preživetje hoditi še v službe. Rešitev se ponuja v novem sistemu tekmovanja. Prva liga bi ostala nespremenjena z desetimi klubi, morda bi jo lahko razširili na dvanajst klubov, ob pogoju, da bi bilo za igranje med prvoligaši zainteresiranih več klubov. Da bi zmanjšali stroške potovanj in z lokalnimi obračuni privabili gledalce na tribune, bi bilo smiselno 2. SNL razdeliti na dve polovici, 2. SNL vzhod in 2. SNL zahod. Obenem bi tako bila potrebna še ponovna razdelitev tretjeligaškega tekmovanja, najbolj smiselna bi bila razdelitev na štiri lige. Opcija s štirimi ligami je bila pred leti že v uporabi, a se je nato NZS zopet odločila za možnost z dvojno delitvijo. Z vrnitvijo na štiri lige bi tako znova uporabljali delitev na 3. SNL vzhod, 3. SNL zahod, 3. SNL sever, 3. SNL center.

Sistem izpadanja in napredovanja je v takem sistemu tekmovanja odvisen tudi od tega kateri klub izpade, saj se lahko zgodi, da iz prvoligaškega tekmovanja izpadeta kluba, ki domujeta v medobčinskih zvezah iz ene izmed polovic, vza primer vzemimo zahodno polovico. V tem primeru bi iz 2. SNL zahod izpadle tri ekipe, v 2. SNL vzhod pa bi vodstvo tekmovanja povabilo klub iz 3. lige oziroma bi oba drugo uvrščena kluba v 3. ligi vzhod in sever odigrala kvalifikacijsko tekmo za napredovanje v 2. SNL vzhod. Najraje bi videl, da v 1. SNL igralo več ekip kot jih igra trenutno, vendar to zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov zaenkrat ni mogoče. Kvečjemu bi lahko ligo povečali na dvanajst udeležencev, a kot vidimo v zadnjih letih zanimanje za igranje med prvoligaši praktično ni, kar nazorno priča primer Doba, ki je že dvakrat zavrnil igranje med prvoligaši.

V povezavi z omenjeno zgodbo Doba lahko preidemo na drugo temo problema. Infrastrukturni pogoji. Trenutno so v veljavi naslednje zahteve, ki jih morajo klubi praviloma izpolnjevati, če želijo igrati na eni izmed treh ravni državnega tekmovanja.

Ob prenovitvi sistema bi lahko NZS za klube v 1. SNL zahteve po sediščih iz 1500 znižala na 1000 in odpravila potrebo po reflektorjih, saj jih nekateri klubi sami niso sposobni postaviti, obenem pa jih niti ne potrebujejo. V drugoligaškem tekmovanju bi se zahteve lahko spustile na 300 sedišč, saj se ponavadi niti ne zbere kaj dosti več gledalcev, pri večini klubov pa še vedno obstaja tudi možnost stojišč, kar bi bilo potrebno vključiti v infrastrukturne zahteve licenčne komisije. V tretji ligi bi lahko zahteve omejili na 100 ali kvečjemu 200 sedišč. Je pa dejstvo, da je v nižjih ligah velikokrat vzdušje ob igrišču in “šanku” boljše, kot pa na marsikateri prvoligaški tekmi, kjer se zbere 200-300 gledalcev. Klubi pa za igranje v 1. SNL po zahtevah licenčne komisije potrebujejo minimalno 1500 sedišč. Tako se zopet lahko vprašamo, kaj naj klub stori z nezasedenimi sedišči, če klubu uspe napredovati iz tretje v prvo ligo. Potrebne so spremembe, letos je že prepozno, lahko pa začnejo vodilni na NZS razmišljati o sistemu tekmovanja za leto 2014/2015 in 2015/2016. Spremembe so več kot le dobrodošle!